Piše Miha Tomažič: Sva Miha in Matevž in živiva študentsko življenje v Ljubljani. Med študijskim letom sva že razmišljala kako bova preživela poletje in že pred začetkom poletja sva se odločila, da bodo letošnje poletne počitnice nekaj posebnega.
Nekaj, kar ni navadno poležavanje na plaži ampak čisto prava avantura, polna doživetij in preizkušenj. Miha je diplomant živilstva in prehrane in administrator FB bloga Kuhajmo z Maykom, kjer deli kuharske nasvete zdrave prehrane ob enem pa uporabnike motivira z idejami k zdravi pripravi raznih jedi.
Matevž pa študent strojništva, ki rad pomaga v kuhinji in se vedno rad uči novih izzivov ob enem pa je tudi zbiratelj starih predmetov, predvsem vojnih. Med premišljevanjem, kam naj se odpraviva sva tako prišla do ideje, da bi si ogledala južno Italijo in del Sicilije ter ob enem spoznala tamkajšnjo kulinariko, nove ljudi in znamenitosti.
Na pot sva se pripravljala več tednov in s pomočjo blogov in nasvetov prijateljev pridobila koristne informacije. Najino idejo so podprli številni sponzorji med katerimi je tudi spletni portal Udobno po svetu, ki nama je pomagal pri nakupu dveh kompletov vodotesnih kolesarskih torb Crosso Expert. Po tehtnem premišljenem nakupu vsega kar sva potrebovala za na pot, sva napolnila kolesarske vreče in jih montirala na kolesi, opravila preizkusno vožnjo na kateri je kazalo, da bo vse tako kot mora biti in se 8. Avgusta 2014 popoldan podala na pot.
Najini kolesi in tovor, ki sva ga imela sva naložila v avtomobil, ki naju je pospremil do pristaniškega mesta Bari na jugu Italije. Ta leži ob Jadranskemu morju in je glavno mesto pokrajine Bari v italijanski deželi Apulija. Od tu naprej sva vzela najino načrtovano potovanje pod milim nebom v svoje roke in tako že prvi dan pridno prekolesarila prvih 80km.
S pomočjo Crosso torb sva imela suho streho nad glavo bi se temu tako reklo. Saj sva imela vse svoje stvari na varnem pred dežjem a sva vseeno upala, da tega ne bo potrebno dodatno testirati in sva verjela že podatku, da so torbe nepremočljive in iz trpežnih materialov. V njih sva namreč imela vsak okrog 30kg tovora, čeprav se je kasneje izkazalo, da velja upoštevati zlato pravilo manj je več.
Med samo potjo so naju presenečali znova in znova domačini, kateri so naju opazovali z velikim začudenjem in še prej kot sva se ustavila so že pritekli k naju in naju spraševali ali potrebujeva pomoč. Bili so pripravljeni pomagati vedno in povsod lepo se jim je zdelo, da sva prikolesarila v njihove kraje in tako popestrila vaško tišino in monotonost ter tako pripeljala nekaj novega. Občudovali so naju, kolesi in tovor za katerega je bilo vedno zanimanje kaj je v njem. Ko sva jim razložila, da je v torbah kuhinja, šotor, kopalnica, soba, omara, itd. so v naju videli najmanj kot da sva iz drugega planeta.
Pot sva nadaljevala vse do zgodovinskega mesta Matera, kjer so “gravine”, ki so kraške depresije v obliki globokih sotesk. Najbolj znana je gravina, v kateri se nahaja samo mesto Matera, na čigar strmih pobočjih so hiše, cerkve in komercialne stavbe sezidane ena nad drugo. Bivalni prostori so potem vklesani v notranjost hriba. Prvotne jame so se skozi tisočletja le širile v globino in podaljševale navzven s svojevrstno gradnjo, kjer so se “spodnji” prebivalci sporazumevali z “zgornjimi” za prizidek, ki je bil enim nova soba, drugim pa nov balkon, pri čemer je bil gradbeni material navadno pridobljen samo s kopanjem v notranjost.
Od tam sva kolesarila proti skrajnemu jugu Italije ob obali jonskega morja in med samo potjo naletela na razno razne težave s kolesi, katere sva z lahkoto odpravila saj sva v še tako prostornih Crosso torbah imela poleg celotne hiše tudi delavnico. Med samo potjo sva naletela na praznik feferonov, kateri se je odvijal v starodavnem mestu San Marco Argentano.
V mestu je vladalo veselje ob živi glasbi za pestrost večera pa so poskrbele tudi stojnice s feferoni, hrano in pijačo. Da bi tale dogodek ostal v najboljšem spominu sva si tako na torbi Crosso nadela snop svežih feferonov, ki so bili zašiti na vrvici in jih tako sušila na soncu, kar med potjo na najinem kolesarskem potovanju med začudene prebivalce mest in vasi.
Tako sva se spustila čez kalabrijsko gorovje do Tirenskega morja in pot nadaljevala ob obali do pristanišča Villa San Giovanni, kjer sva se vkrcala na trajekt za Sicilijo, katera je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.
Iz Sicilije sva pot naprej nadaljevala z dvourno vožnjo s trajektom na dvodnevno raziskovanje otoka Vulcano na Eolskem otočju in si ogledala enega najvišjega izmed treh vulkanov, ki je na otoku na nadmorski višini 800 metrov. Prav tako se nama je na otoku po napornem dnevu odlično prileglo nočno kopanje v termalnem morju, saj je morje zaradi vulkanskih vrelcev tako imelo približno 50° Celzija.
Po dveh dneh sva se vrnila na Sicilijo in pot ubrala proti vulkanu Etna. Najin tovor sva pustila pri prijaznem kolesarskem inštruktorju, v mestu Linguaglossa ter si na rame nadela Crosso Ekspert torbo v kateri je bilo najnujnejše. Po prekolesarjenih 1800 metrov nadmorske višine sva prenočila v eni izmed koč ter drugi dan zjutraj vzela 8 urno pot pod noge na ogled kraterjev vulkana Etne, najvišje aktivnega vulkana v Evropi, ki leži na nadmorski višini 3330 metrov in je tako tudi najvišji vrh otoka in tako ponesla tudi Crosso torbo proti vesolju. Sama hoja do vrha je bila dokaj naporna saj je bilo potrebno del poti prepešačiti po divjih, neurejenih poteh ohlajenega vulkanskega peska kateri se kar udira pod koraki.
Na samem vrhu sva imela odlično vreme a nama je zagodel močan veter, ki neizmerno piha. Na samem robu kraterjev je bilo veliko žvepla iz katerega se je vil dim. Še bolj kot vzpon na sam vrh je bil zahteven sestop iz njega saj se je vulkanski pesek kot za šalo nabasal v najino, sicer neprimerno pa vendarle obutev.
Pot sva nadaljevala ob vzhodni obali Sicilije, mimo turistične Taormine in med samo potjo šotorila na nevsakdanjem terenu med trtami namiznega grozdja, nasadi limon in lešnikov, rožičevimi drevesi in kaktusi s pogledom na morje.
V torbah Crosso sva prevažala vrsto sadežev ki so se nama ponujali in tako imela s seboj vedno dosti vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Poudariti morava zares veliko prostornost torb Crosso Expert v kombinaciji z zgornjimi pokrovi ter njihovo odlično prilagodljivost. Kljub vsem dobrinam in tovoru najine torbe namreč nikoli niso bile dovolj naložene, da nebi v njih spravila še kakšne stvari. Odlično sva bila opazna tudi v temi saj sva poleg odsevnikov, ki sva jih imela s seboj imela še odsevnike na samih torbah in bila vidni ter tako sva poskrbela za svojo varnost v prometu maksimalno.
Po prevoženih 1100km sva se ob vzhodni sicilijski obali vrnila v pristanišče Messina od koder sva s trajektom prečkala Messinsko ožino ter se vrnila na skrajni jug Italije, kjer sva po predhodnem dogovoru najini natovorjeni kolesi naložila na kamion slovenskega prevoznika, čez ramo si nadela Cerosso vrečo z najnujnejšimi stvarmi in se odpravila na avtostop, na vlak.
Med potjo z vlakom sva si ogledala še mesto mračnega mističnega podzemlja Neapelj, katerega pestijo množične ulične tržnice in kjer je čutiti narodnosti vseh dežel vsekakor vredno ogleda saj vam ni nikoli dolgčas ker je enostavno preveč dogajanja. Miha je državni prvak v peki pic in v sklopu tega sva obiskala tudi najstarejšo picerijo : L’Antica Pizzeria Port’Alba, ki se nahajajo v bližini Piazza Dante v zgodovinskem središču mesta. Je ena izmed najstarejših v Neaplju, katero so v resnici ustvarili leta 1738 za dobavitelje tamkajšnjih prodajalcev. Leta 1830 pa je postala gostilna in picerija z mizami in stoli.
Po ogledu Neaplja sva prenočila v glavnem Italijanskem mestu Rim v enem izmed hostlov, ki pa je bil zanimiv zgolj zaradi tega ker je obratoval, kar v petem nadstropju bloka in si naslednji dan ogledala Rimske lepote in Vatikan.
Nad samo izbiro kolesarskih potovalnih torb sva bila s prva v dvomih ali naj kupiva nekaj cenejšega amaterskega ali bolj na profesionalni ravni in ni nama žal, da sva kupila torbe Crosso saj so se izkazale za zares odlične brez napak. Tako zaradi same dinamike, katera omogoča lažje kolesarjenje, kot zaradi nepropustnih materialov ter ravni varnosti na katere gleda proizvajalec na kupca, samo prostornost v kombinaciji z zgornjimi pokrovi ravno tako tudi odlično prilagodljivost na samo vsebino kolesarskih torb Crosso Expert.
Kot sva si želela,da dežja nebi bilo ga tudi nisva videla na Siciliji saj je bil najin projekt potovanje proti soncu in zares škoda bi bilo, da nama bi vreme zagodlo. Prve dežne kaplje so naju ujele šele v Salernu na poti proti domu. Na srečo dobre investicije v Crosso torbe sva se mu samo smejala in se po mesecu dni najinega poletnega študentskega potovanja Proti soncu, katerega lahko pogledate prek socialnega omrežja Facebook, brezskrbno vrnila domov.
Še enkrat se zahvaljujeva vsem, ki so naju podpirali pri najinem projektu, vsem sponzorjem, prijateljem in znancem.
Leave A Comment
You must be logged in to post a comment.