Tokrat sem za planiranje svojega kolesarskega potepanja porabil manj kot en popoldan. In še dobro, ker sem na terenu potem brez slabe vesti prilagajal svojo pot. Namenil sem se v olimpijsko mesto.

In kako sem prišel do kraja Archaia Olympia? Željo sem imel obiskati Grčijo in ko sem skozi Hrvaško, Srbijo ter Makedonijo prišel z miško do Grčije, sem ugotovil, da mi manjka destinacija. Razprl sem nedavno prispeli zemljevid Grčije in se odločil poiskati kraj pobarvan z rumeno v črni obrobi. Po legendi sodeč so to namreč turistično zanimivi kraji. In tako mi je v oči padla Archaia Olympia. Ideja mi je bila takoj všeč, saj od tam izvirajo olimpijske igre in že sem imel cilj letošnjega potovanja.

Pri planiranju se nisem preveč obremenjeval z goratim predelom, ki sem ga imel namen prečkati, čeprav sem vedel, da je bilo že v Bolgariji precej težko, pa sem bil zgolj na obronkih hribovja; kjer na zemljevidu še niti ni bilo videti tako hribovito. Veselil sem se zgolj dejstva, da bom zopet potoval s kolesom.

A že prvi dan kmalu po prečkanju Hrvaške meje, sem prvič naletel na pokonci postavljeno cesto. Označena je bila s tablo 14% in med prebijanjem na vrh tega sicer kratkega klanca sem pomislil: “Ampak pri nas se mi zdi, da 14% klanci niso tako strmi… Res pa je, da s seboj ne vozim 35kg dodatne teže…”

Skozi države bivše Jugoslavije

Jugoslavije sicer resda že dolgo več ni, ampak spomini na skupno državo so pa še kako živi. Tudi v Grčiji sem nekaj krat moral pridati, da gre za tisto Slovenijo iz nekdanje Jugoslavije. In nekaj krat sem dobil postavljeno tudi vprašanje, kako je zdaj v EU napram tistim časom v Jugoslaviji.

Kolesarjenje skozi države bivše Jugoslavije je nekaj posebnega. Domačini radi obujajo spomine na stare čase v skupni državi in praktično vsi vedo kje je Maribor. Saj ima skoraj vsak nekoga od bližnjih v Sloveniji ali je tukaj služil vojsko.

Že drugi dan potovanja sem v regiji Moslavina, na stojnici za sadje ob cesti, vprašal za jajca, ker jih nikjer nisem uspel najti. Povsod kjer so imeli izobešen napis so jih ta dan namreč že prodali. In gospa, ki je z možem prodajala sadje, je skočila ponje v hišo, ko sem rekel, da potrebujem zgolj tri. Medtem mi je gospod povedal, da sta pred približno tremi tedni gostila par potujoč – s solarnimi celicami opremljenim kolesom, namenjen v Kazahstan.

Šlo je za projekt The Sun Trip, pri katerem sta sodelovala tudi Honza in Karel iz Azuba. Kar nekaj udeležencev se je na poti iz Francije v Kazahstan namreč podalo skozi te konce.

Vesel, da sem dobil večerjo, sem se odpravil naprej. Nedaleč vstran sem ob cesti zagledal skupino, ki je nekaj proslavljala. Pomahal sem jim in se že odpeljal mimo, ko zaslišim za sabo glasen žvižg. Tomica iz družine Božiček je slavil prvi rojstni dan.

Kar odvlekli so me k mizi in že je bil predme položen zvrhano naložen pladenj z mesom in krompirjem, zraven pa še krožnik s čebulo ter paradižnikom. Dobil sem tudi odlično domače rdeče vino. Sem si kar dva kozarca privoščil. Polovički no… Klepetali smo o tem in onem in bil je res prijeten zaključek dneva, čeprav sem do dnevnega počitka prekolesaril še nadaljnjih 25km.

Tretji večer sem po polurni vedritvi v bifeju kjer mi ni bilo potrebno plačati čaja – ker sem tako “nor”, da grem v Grčijo s kolesom, zatočišče ponovno našel za lovskim domom. A še preden sem si uspel pripraviti večerjo, sem dobil obisk.

za lovsko kočo

Kljub nekoliko vinjenemu stanju se je s kolesom pripeljal Ivica. Vračal se je iz Bosne, kjer je bil po nakupih, ker je ceneje kot na Hrvaškem. Kupil je nekaj sladkarij za hčerko. Poklepetala sva o njegovih potepanjih s kolesom in preteklosti, ki ga je pripeljala do tega da pije. Nekdaj je bil boksar in to vsega 12 let.

Pred to štorijo je še vlomil v lovski dom, češ da nekaj išče… Prav zanimiva izkušnja, ko nekdo vlamlja v stavbo, medtem ko je vse, kar si sam želiš, miren prostor za prenočit. Obrazložil mi je, da je lovec in da imajo noter stvari, ki jih potrebuje. Iskal je nek ojačevalnik, ki ga ni našel. Hkrati mi je na vsak način želel postreči s hrano, ki bi naj ostala od prejšnjega piknika.