Samostan v Španiji

No, pa sem 26. julija pribrcal čez Pireneje v Španijo. V polnem teku je bilo tudi že zbiranje štampiljk za romarski kartonček. In prav zaradi tega sem v hostlu Corazon Puro tik ob cesti, kjer je gospa znala nemško, izvedel za samostan Zabaldika. Stal naj bi na zelo mirni lokaciji brez gneče in deluje po principu prostovoljnih prispevkov. Zvenelo je zanimivo, pa še tik pred Pamplono je…

Med spustom proti Pamploni sem srečal Slovaka Ladislava, kolesarskega popotnika na poti domov iz Santiago De Compostela, ki je potrdil mojo domnevo, da je tam res izjemna gneča. Kot “sardine v konzervi”, če uporabim njegov izraz.

Več let že potuje s kolesom in začel je z električnim, ki so mu ga žal ukradli, zato sedaj potuje brez pomoči elektromotorja. Povedal mi je, da je zmeraj polnil baterijo v kampih, sam pa spal nekje v bližini, da ni plačeval za kampiranje. Tako si je čez noč napolnil baterijo brezplačno. Znajti se je treba! 😉 A tudi sedaj, ko nima več elektromotorja, ni brez večjega potrošnika energije. Čez dan si zato zmeraj privošči kavico v katerem bifeju in tam napolni notesnik, da lahko zvečer pogleda kakšen film. Prav zanimiv in iznajdljiv možakar tale Ladislav!