Za odgovor na to vprašanje pa je najbolje, da me kar pokličete na telefon 040 428 540.
Ležeča kolesa v večini primerov uporabljajo povsem standardno kolesarsko opremo, ki jo lahko servisirajo v vsaki kolesarski delavnici. Obstajajo seveda servisi, kjer vam ne bodo želeli prevzeti ležečega kolesa, a ti so v Sloveniji vseeno precej redki. Večinoma boste svoje ležeče kolo lahko servisirali pri istem serviserju, ki ste ga navajeni že od klasike.
Če ne, pa ste seveda zmeraj dobrodošli v Bistrici ob Dravi. V primeru garancijskega popravila pa se morate vsekakor najprej obrniti name. Najbolje, če me kar pokličete na 040 428 540.
Audax ali randonnée, je vzdržljivostno kolesarjenje na dolge razdalje; v dolžini od 100, pa vse do 1.400km in več. Je dogodek netekmovalne narave, s povdarkom na samostojnosti. Obstaja sicer časovna omejitev, a ni uradne lestvice z rezultati. Vzdolž začrtane poti, so razporejene kontrolne točke, kjer se je potrebno javljati. Na 100 ali 200km dolgi progi, bodo običajno tri, do štiri kontrolne točke. Lahko so to kavarne, restavracije s prehrano in kontrolorjem, ki vam štemplja kartico; včasih so to bencinske črpalke, kjer preprosto pograbite listek, kot dokazilo, da ste šli mimo. Oskrba je precej različna, od popolne s toplim obrokom in posteljo, do tega, da moraš poskrbeti sam zase.
Vsekakor v Bistrici ob Dravi po predhodnem dogovoru. Tukaj imam več kot 10 različnih ležečih koles namenjenih ravno testnim vožnjam. Vsa teorija vam namreč ne more dati toliko kot že prvi obrat pedal ležečega kolesa. Zagotavljam vam, da boste pozitivno presenečeni. Pokličite me na 040 428 540, da se dogovorimo za termin.
Morebiti pa tudi ob naključnem srečanju kakšnega člana družine Ležečkovih. Smo kar navajeni, da nas ljudje prosijo za poskusno vožnjo in večinoma nimamo nič proti. Izjema so seveda kakšne posebne različice dvociklov, ki so bolj problematični za začetnike…
Na kratko: vse od cca 1,50 do 1,95cm višine se da pokriti brez večjih težav.
Ja, vsekakor eno najbolj pogostih vprašanj, kar zadeva ležeča kolesa.
Po mojih dosedanjih izkušnjah ne bi več rekel, da so težji. So pa vsekakor drugačni, od začetka precej nenavadni… občutek na ležečem kolesu je popolnoma drugačen od tistega na klasiki. Odvisno tudi od nastavitve sedeža. Bolj kot je sedež nagnjen nazaj, bolj je vzpon “drugačen”.
Povedati je potrebno, da tukaj pri vzponu ne morete vstati iz sedeža, tako kot na klasičnem kolesu, kjer lahko tako izkoristite še druge mišične skupine. Zato je potrebno dobro natrenirati mišice, predno se podate na kakšne daljše vzpone.
Najbolj pomembno je to, da ste sproščeni, da ne vlečete za krmilo in se ne nagibate naprej. Proprosto se vležite nazaj in se sprostite! Tako boste najlažje premagali vzpon.
Sliši se enostavno, vendar sprva ni tako. Zaradi toliko let izkušenj s klasičnim kolesom, se boste podzavestno nagibali naprej in držali krmilo kot za stavo in ga po možnosti vlekli k sebi. Bolj kot boste to počeli, slabše vam bo šlo. Že samo ime ležeče kolo, vam pove, da morate ležati. Nagnite se nazaj in se sprostite. Boste videli, da bo vzpon tako dosti bolj enostaven.
Izkoristite lahko silo, ki jo imate zaradi podpore preko celega hrbta. To je dejansko dosti več, kot imate na razpolago na klasičnem kolesu, kjer vam pomagata zgolj vaša lastna teža in moč v rokah. Seveda pa te podpore ni pametno izkoriščati prepogosto, saj s tem preobremenjujete kolena.
Na splošno velja, da je potrebno pedala poganjati z nekje 80 obrati na minuto. Tako veste, da imate dovolj nizko prestavo in ne preobremenjujete kolen. Na klasičnem kolesu ste namreč prej prisiljeni menjati v nižjo prestavo, tukaj pa morate to storiti že preden se vam bo zdelo potrebno.
Problem predstavlja rahla podlaga – neutrjen makedam, kjer zadnje kolo močno spodrsava. To vam namreč lahko povzroči izgubo ravnotežja. Izpeljati 180˙ ovinek na takšni podlagi pa mi je trenutno še izziv.
Na kratko: naslonite se nazaj, sprostite se, roke zgolj položite na krmilo in se zapeljite proti vrhu.
Seveda! Vsak tricikel ima vzvratno prestavo! Večina jih uporablja tako imenovani “Kremenčkov princip”. Kako izgleda takšna vzvratna prestava?
Spustite noge in se z njihovo pomočjo pomikajte nazaj. Odvisno od tega kako hitro boste premikali noge, tako hitro bo šlo vzvratno. Temu se reče brezstopenjsko prestavljanje. Vzvratno hitrost lahko spreminjate poljubno in do svoje zmožnosti obvladovanja krmila in/ali nog 😉 Seveda je hkrati možna tudi sprememba smeri zopet do vaših lastnih zmožnosti.
Povsem enak način uporabljajo tudi velomobili, ki imajo ravno zato luknjo na dnu, da lahko skoznjo pridete z nogami do tal in si pomagate pri vzvratni vožnji.
Obstajajo pa izjeme, kjer je možno imeti dejansko vzvratno prestavo – vezano na pedala. Predvsem na prilagojenih triciklih za ljudi z zdravstvenimi težavami in posledično omejenim gibanjem. Za dodatna vprašanja sem zmeraj na razpolago na telefonski številki (040) 428 540. Za vsakogar se najde primerna rešitev!
Pogosto zastavljeno vprašanje, kadar me kdo ugleda na ležečem triciklu ali nizkem dirkalniku, zveni nekako takole: “Ali ni nevarno, ko si tako pri tleh? Saj te nihče ne vidi…”
Najnižje ležeče kolo, ki sem ga kdaj prodal, je Toxy ZR a imajo vsi lastniki tega dirkalnika zadaj še aero kovček, ki definitivno pripomore k vidljivosti. Na tem kolesu dejansko sediš tako nizko, da se lahko z roko opreš v tla 😉 No, potem so tukaj še dirkalniki na treh kolesih, ki tudi niso kaj višji… Je pa njihova prednost vsekakor širina.
Zakaj bi imel prednost na širokem kolesu – torej triciklu? Ker te zaradi širine, šoferji ne upajo prehitevati v škarje, ali bolje rečeno, povsem brez pomisleka peljati mimo, kljub strnjeni koloni vozil v nasprotni smeri. Na dveh kolesih ste običajno dovolj ozki in hkrati vozite toliko blizu roba cestišča, da lahko šoferji kar švignejo naprej. Na treh kolesih – če se držite roba cestišča, sicer ne zasedete dosti več prostora, ampak že optično izgledate širši. Bolj pomembna kot višina, je torej širina kolesa.
Tudi na dvokolesu lahko poskrbite za večjo varnost, če se le pomaknete bolj vstran od roba cestišča. Vzamite si prostor in poskrbite zase – 1m ceste od roba je vaš. Če vas nekdo zaradi nepravilnega prehitevanja zrine s ceste, bo kvečjemu boljše, če sedite na nižjem kolesu, ampak tega v nobenem primeru ne želite doživeti… Zato je bolje prej misliti na to in preprečiti bližnje srečanje. Lahko si tudi vizualno povečate širino s posebnimi reflektorji na podaljšku, ki štrlijo na stran in vas naredijo optično širšega.
V vsakem primeru velja sledeče: bolj kot ste “okrenčlani” bolj ste vidni! Predvsem zato, ker bodo vsi strmeli v vas in si mislili: “Glej tega norca…” in seveda si vas bodo želeli pobliže ogledati. Včasih je situacija zgolj zaradi tega bolj nevarna, ker voznik ne gleda več na cestišče ampak vas na kolesu… Vsekakor je na nizkih kolesih priporočljivo imeti vsaj kakšno zastavico.
Kako hitro se lahko pelješ z ležečim kolesom je zagotovo najbolj pogosto zastavljeno vprašanje. Verjetno takoj za tem pa: “A vi niste invalid?” če/ko se vstaneš s kolesa 😉
Dejstvo je, da imajo ležeča kolesa manjši zračni upor od klasičnih, zato so tudi prepovedana na UCI tekmovanjih od 1934 leta naprej. A to še ne pomeni, da smo vsi ležeči kolesarji obsedeni s hitrostjo. No priznam, da me včasih prime in se rad hitro peljem, sploh če imam pred sabo kakšno dobro motivacijo 😉 ampak vedno bolj sem pristaš ležernega potepanja s kolesom. Se je pa trg v desetih letih, odkar prodajam ležeča kolesa, precej spreminjal. Vmes so bili popularni ležeči dirkalniki, zadnja leta pa se vsi vrti okoli triciklov.
Novince je sprva strah preveč ležeče pozicije in se odločajo za bolj pokončna ležeča kolesa. Čez čas pa jim zmeraj bolj ustreza ležeč položaj in jim kmalu zmanjka pozicij za močnejši naklon sedeža. Z bolj ležečo pozicijo, seveda pridejo tudi višje hitrosti, zaradi manjšega zračnega upora. Je pa hkrati tudi bolj udobno in bolj vodoraven položaj kolesarja ni nujno povezan s hitrostjo. Vrat pri tem ni problematičen. Ker pogosto se očividci sprašujejo, če nas ne boli vrat, ko moramo glavo gor držati. To je veliko bolj naravna pozicija vratu, kot na cestnem kolesu, tako da tudi po 25. urah v takem položaju, nisem imel težav z vratom. Verjetno je malo takih, ki bi redno sedeli na kolesu 25 ur ali več, tako da lahko kar odmislite težave z vratom 😉
Pa da ne bomo preveč skrenili iz teme. Ja, ležeče kolo je hitrejše od cestnega kolesa, ampak zgolj zaradi manjšega zračnega upora. Če kolesar ne ležečem kolesu nima kondicije, mu pa tudi manjši zračni upor ne pomaga kaj dosti in ne bo mogel slediti cestnemu kolesarju, ki je bolj treniran. Ne glede na to kakšen je vaš položaj na kolesu, poganjati je treba v vsakem primeru 🙂 Sicer pa sej to je namen kolesa!