Velomobil: prevozno sredstvo prihodnosti?

Domov/novice/Velomobil: prevozno sredstvo prihodnosti?

Velomobil: prevozno sredstvo prihodnosti?

Sam sem zadnje čase kar več na triciklu kot dvokolesu in definitivno eden tistih, ki čakamo na “tak ta pravi” velomobil. Prevozno sredstvo na človeški pogon, ki me bo ščitilo pred neprijetnimi vremenskimi vplivi kot sta mraz in dež. Elektromotorji in baterije se razvijajo izredno hitro in dejansko se izkaže, da z že 350W dodatne pomoči dobimo odlično commuting alternativo avtomobilu.

Trenutno najbližje moji predstavi velomobila je prototip nagibajočega vozila VeloTilt, ki nastaja na Nizozemskem pod taktirko Wima Schermerja in je tik pred tem, da go bo moč tudi naročiti. Ta konstrukcija se od vseh drugih razlikuj po tem, da gre v bitvu za dvocikel na treh kolesih. Nagib je torej povsem svoboden in ti daje občutek dvokolesa. S tem se bistveno poveča stabilnost v zavojih, pa tudi na upognjenih slovenskih cestah se bo udobno peljati 😉

Velo-Tilt-nagibajoc tricikel

Slabost, ki jo vidim je prednji pogon, ampak z nekaj pomoči elektrike mislim, da to ne bi smel biti tak problem. Upam pa, da bodo izdelali tudi “head out” različico. Pri konstrukciji so veliko pozornosti namenili praktičnosti in navzven pomaknjeni zadnji kolesi sprostita kar precejšen prtljažni prostor. Praktičnost v tem primeru ni omejila aerodinamike in s tem učinkovitosti. Res, da to kolo ne bo podiralo svetovnih rekordov, ampak doseganje hitrosti 60km/h po ravnem pa tudi ne bo noben problem. Hitro commuting vozilo torej – odlična alternativa avtomobilu. Prototip zaenkrat tehta 25kg.

Ima pa zanimivo idejo tudi Eugen Ackermann, ki je v svoji diplomski nalogi predstavil nekoliko drugačen pogled na ležeče tricikle. Izdelal je 3D model ležečega tricikla z imenom Predator, ki dejansko sploh ni podoben ne današnjim triciklom in ne velomobilom. In ravno to je bil njegov namen! Pravi namreč, da se ležeča kolesa nikamor ne premaknejo ravno zato, ker jih vsi jemljejo kot kolo in se avtomatsko primerjajo s klasiko, ki pa izredno močno prevladuje na vseh področjih in je prisotna v vseh medijih. Vse kar od tega odstopa pa takoj pade pod “čudno” in “nenormalno”.

In Eugen Ackermann trdi, da morajo ležeča kolesa dobiti svojo lastno identiteto. Da se ne bodo več primerjala s klasiko.

In s takšnim dizajnom mu je to zagotovo uspelo! Res izgleda prav frajersko in nič kaj “invalidno”.

By | 2016-10-22T21:06:02+00:00 marec 27th, 2015|novice|6 komentarjev

About the Author:

6 komentarjev

  1. Andrej 28th marec 2015 at 7:38 pop

    Moj commute je sicer okoli 150 km, kar mi uporabo česa takega onemogoča ampak vseeno prav sanjam o skoraj identičnem vozilu. Nagibajoč velomobil ali trike z električnim ‘assistom’ (Boschev sistem je skoraj idealen), s katerim bi lahko ‘polagal’ ovinke bi praktično nadomestil tudi kakšen skuter ali motor glede užitkov med vožnjo in praktičnostjo. Če bi bila še cena ‘normalna’ sploh ni kaj razmišljati. Super!!

  2. Borut 2nd april 2015 at 6:26 pop

    Velotilt res predstavlja ogromen korak naprej za velomobile!

    Vseeno pa mi je daleč najbolj pri srcu Mosquito. Vsaj kar se estetike tiče, daleč najlepši velomobil za moj okus! Je pa mehanizem za nagib manj kompleksen in verjetno slabši od Velotiltovega. https://vimeo.com/62765539

    Ko pa razmišljam o svojem idealnem prevoznem sredstvu, pa redko ostanem pri današnjih velomobilih. Premalo praktični, brez sovoznika in precej neudobni.

    Vsekakor je rešitev v kombinaciji človeškega in električnega pogona, ampak najbolj zanimive rešitve se mi ne zdijo v “vzporednih” sistemih, ampak zaporednih. Namesto da vozilo hkrati poganjata kolesar in električni motor, je pogon le električni. Kolesar pa svojo energijo vlaga preko generatorja. V takem sistemu je najmanjši problem dodati več generatorjev (za več potnikov), prav tako pa se lahko doda kakšen mini generator na fosilna goriva, ki bi v skrajnih primerih napolnil baterije in izjemno podaljšal doseg vozila. Odpade tudi ogromno omejitev pri dizajniranju, ker oblike ne določa kolesarski pogonski sistem. Tako sta lahko voznik in sovoznik eden zraven drugega.

    • Peter 2nd april 2015 at 7:27 pop

      ja edini problem so izgube, ki nastajajo pri pretvorbah energije…

      • Borut 2nd april 2015 at 9:00 pop

        Hja, ravno zaradi izgub tudi sam nikoli nisem pomislil na zaporedne sisteme. In pa še največja katastrofa/odmik od kolesa… Če elektronika ne deluje se ne premakneš niti za centimeter.

        Ampak za pravo alternativo avtomobilu pa se mi vseeno zdi, da bo potrebno precejšnje “rejenje” velomobilov. Že za eno osebo bi morali biti veliko bolj udobni in zato večji, kaj šele za 2 osebi + tedenski nakup v vrečkah.

        Takoj, ko pa začneš razmišljat o večji zadevi, recimo velikosti Smart-a, pa se zelo zviša tudi teža v primerjavi z današnjimi velomobili. Verjetno bi povprečen človek žrtvoval tudi par 10 dodatnih kilogramov za ojačitve in varnost. Na koncu je skoraj neizbežno, da z vso opremo vozilo tehta par 100kg. Zato je električni pogon nujen, tudi z mehanskih pogonom bi en človek s težavo premikal tako zadevo. In če na koncu sprejmemo, da je za premikanje takega vozila potrebno toliko energije, da jo je človek v nekem zmernem kolesarjeju zmožen proizvesti le kakih 20 ali 40%, pa ti procenti v izgubi učinkovitosti pretvorbe mehanske enenrgije v električno niso več tako boleči, kot če izhajamo iz danšnjih ultralahkih enoosebnih velomobilov.

        • Andrej 3rd april 2015 at 8:39 dop

          Mislim, da se je tu treba odreči primerjavi z večjimi vozili, sploh avtomobili. Takoj dobiš zahteve po varnostnih ukrepih ob bočnih trkih in podobnem in je konec z lahkotno zasnovo.

          Rabi se vozilo v/na katerega je enostavno vstopat in izstopat, mora biti okretno (če je velomobil mora imeti vzvratno), kamor lahko zadegaš vsaj eno torbo za prenosnik ali polno naloženo vrečo špecerije, ki ima vsaj opcijsko ali delno vremensko zaščito in, če že naj omogoča dva potnika naj bosta tandemsko nameščena in ne en ob drugem. Kar se pogona tiče je pravzaprav vseeno ali gre za pedelec ali throttle izvedbo, dodatni električni pogon je absolutno potreben gre le za vprašanje …. ali dopustiti uporabniku hitrosti nad 25 kmh? Ker potem imaš opravka z vozilom, ki potrebuje registracijo in tablice.

          Ne vem, če kdo pozna spletno stran http://www.electricbikereview.com/ in s tem povezan youtube kanal
          https://www.youtube.com/user/ElectricBikeReview …. mene je izjemno presenetilo koliko variant je dejansko na voljo. Prav na stotine različnih elektrificiranih koles in trikov je že zunaj le, da evropa tukaj malce šepa v popularizaciji (vsaj moje opažanje).

          Dejansko bi se takšno vozilo dalo izdelati. Mene tudi registracija ne bi motila, ker bi raje imel težji elektrificiran trike kot lažji moped ali skuter. Če nanj namestiš 2-3 kW motor in za dve KWh baterij bi moral priti skozi nekje do 50kg, realen doseg bi bil pa verjetno blizu 100km s tem, da bi z lahkoto držal tempo s prometom.

          • Peter 3rd april 2015 at 9:38 dop

            Ja, v Evropi imamo neke vrste zakonsko omejitev 250W, ki se je držijo vsi večji proizvajalci: Bosch, Shimano, Neodrive, SwissDrive,… ampak to je totalna neumnost, ker je 250W premalo moči, da spravi šibkega človeka težkega 100kg z neko solidno hitrostjo v 18% klanec. Omejevati moč tako nizko je isto, kot da bi pri avtih omejili konje. Samo, če imaš težak avto za 6 ljudi ali lahkega za dva je tudi razlika kolko konjev rabiš. Omejiti hitrost je ena stvar, omejiti moč motorja pa druga.

Leave A Comment