Zakaj sedeče smučanje?

Če ste zaradi kakršnihkoli vzrokov gibalno ovirani (poškodovana/boleča kolena, težave s kolki, amputacija, invalidnost) in ne morete smučati z nogami, to še ne pomeni, da se ne morete spustiti po zasneženem pobočju. Sedeče smuči vam lahko omogočijo spuščanje po belih strminah skupaj z ostalimi družinskimi člani.

Imate otroka s posebnimi potrebami in bi želeli biti aktivni na snegu? Brez težav se lahko skupaj z njim spuščate po belih strminah. Podjetje Tessier iz Francije ima v programu vodeno sedečo smučko Piloted Dualski in novejši model Tempo Duo, s pomočjo katere boste vsi lahko uživali na smučiščih. Možna je tudi izposoja vodene sedeče smuči Piloted Dualski.

Če imate težave z ravnotežjem in/ali ne morete uporabljati ene roke in/ali noge (na primer zaradi kapi), se tudi za vas najde možnost samostojnega smučanja. Tessierjev Kartski je namenjen prav za te primere.

Ponujam vam možnost:

  • izposoje sedeče smučke oz MonoSki-ja
  • izposoje vodene sedeče smučke Piloted Dualski
  • nakupa s predhodnim posvetovanjem
  • učenja smučanja s sedečo smučko
  • nakupa rabljene sedeče smučke Praschberger
  • dobave nadomestnih delov za sedečo smučko

Sedečo smučko lahko samostojno upravljajo tako odrasli kot otroci. Na otroški model Preschberger Snowball je mogoče montirati tudi ročaj, preko katerega lahko starš po potrebi vodi otroka med smučanjem.

Zaenkrat imam v Bistrici ob Dravi smučko Praschberger Monoski za odraslega, s širino sedeža 38, dolžino 45cm in višino naslona 30cm. In Piloted Dualski podjetja Tessier, ki se lahko uporablja tako za vodeno, kot za samostojno smučanje kot Dualski. Možna je izposoja po predhodnem dogovoru. Če še nikoli niste sedli na MonoSki, vam ni potrebno skrbeti, vas lahko tudi pospremim na smučišče in vam pomagam do samostojnega smučanja.

Kaj vse je mogoče s sedečo smučko?

Kratka zgodovina sedečega smučanja

Slovenci smo alpski narod in smučanje je del slovenske kulture. Že od nekdaj je bilo smučanje zelo pomemben del slovenskega naroda in s ponosom lahko predstavimo širši javnosti bloško smučanje, pohorsko smučanje, uspešne dosežke v smučanju, itd. Mogoče je vse to vplivalo tudi na to, da je danes smučanje v Sloveniji eden najbolj priljubljenih športov in načinov preživljanja prostega časa na snegu (Lešnik in Žvan, 2007).

Alpski smučarji in smučarke danes smuči uporabljajo predvsem za orožje v boju s stotinkami. To današnje orožje je bilo včasih uporabno kot orodje. Prazgodovinski smučar je največkrat le hodil po snegu, včasih drsal ali celo nekaj korakov stekel. Kaj več mu niso dopuščale preproste smuči in stremena. Slovenci za to orodje nismo prevzeli skandinavskega imena ski, ampak smo jih poimenovali smuči, kar se je ohranilo vse do danes.

Smučanje na slovenskih tleh prvi omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (28. poglavje IV. knjige) z opisi bloških smučarjev. Prvi na svetu omenja zavoje na smučeh. “Prav noben hrib jim ni prestrm, da se ne bi mogli podrsati navzdol in če je še tako pogosto porasten z drevesi, kajti oni se zvijajo v vijugah navzdol kakor kača, kadar jim prete ovire.” Danes bloških smučarjev skoraj ni več, njihovo tehniko pa demonstrirajo smučarji, po starem Batagelj (Trampuš, 2001).

V preteklosti se je slovenska šola smučanja veliko spreminjala. Kar nekaj prelomnic se je zvrstilo od časa Rudolfa Badjure, ki velja za utemeljitelja šole smučanja na Slovenskem. Že leta 1914 je vodil prve smučarske tečaje, leta 1924 pa je v knjigi “Smučar” tudi prvi pri nas sistemsko obdelal in opisal tehniko takratnega smučanja (Lešnik in Žvan, 2007).

Danes se lahko pohvalimo z zelo uspešnim delom slovenskih smučarskih šol, ki organizirajo posamezne tečaje za otroke, mladino in tudi starejše. Hkrati pa je pomembno, da so se nekatere organizacije odločile organizirati tudi tečaje smučanja za osebe s posebnimi potrebami.

prvi_pripomocki_za_smucanjeSedeče smučanje pa se je začelo razvijati malo kasneje in počasneje. S prilagojenim alpskim smučanjem so se najprej začeli ukvarjati ljudje po amputaciji. Iz dveh razlogov, vrniti se k smučanju in v rehabilitacijske namene. Tovrstno smučanje se je začelo razvijati že po drugi svetovni vojni v Avstriji in Švici, na pobudo vojnih invalidov. Sedeče smučanje pa se je začelo razvijati šele v 80ih letih. Prvi so poizkusili v Evropi. Prvi pripomoček za sedeče smučarje je bil tako imenovani pulk, ki so ga smučarji tekači vlekli za seboj. Iz tega se je razvil prvi pripomoček za sedeče smučanje v obliki kajaka, še vedno brez smuči, vendar z dobro drsno ploskvijo. Poleg plastične školjke v kateri je bil smučar privezan je uporabljal še dvoje krajših stabilizatorjev. Nujno potrebno pa je bilo spremstvo stoječega smučarja, z vajetmi za kontrolo hitrosti (O’Leary, 1994).

Leta 1982 je Peter Axelson prvič predstavil monoski. Še danes najbolj priljubljen, uporabljan in učinkovit pripomoček za sedeče smučanje. Monoski je dopuščal boljše manevriranje smučarja po progi.

prvi_monoskiTekmovanja v prilagojenem smučanju so se skladno z razvojem začela pri smučarjih z amputacijo. Prvo svetovno prvenstvo, ki so ga organizirali Francozi se je odvijalo že leta 1974. V naslednjih letih so izmenično potekala tekmovanja v Evropi in ZDA. Po predstavitvi prilagojenih športov na letnih paraolimpijskih igrah, pa so smučarji želeli uvesti tudi zimske paraolimpijske igre, ter registrirati prilagojeno smučanje v olimpijsko panogo. Prvo prilagojeno smučanje se je odvijalo prav na Olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, vendar takrat le demonstrativno. Od takrat dalje pa so smučarske discipline amputiranih, slepih in sedečih smučarjev enake kot za smučarje brez oviranosti (O’Leary, 1994).

Pri nas so se sedeči smučarji prvič pojavili v 90ih letih, prav z monoskijem. Na izobraževanja so hodili v tujino, Francijo in Avstrijo ter si tam tudi priskrbeli lastno opremo. Glede na dejavnosti slovenskih društev pa se vsako leto bolj razvijamo in imamo vedno več pripomočkov za različne gibalne oviranosti, prav tako pa se lahko pohvalimo z vedno več smučarskimi učitelji sedečega smučanja. Prvi Slovenski tekmovalec je bil Žiga Breznik, sledi pa mu Gal Jakič. Poleg tekmovalcev je seveda še veliko rekreativcev, ki smučajo za lastno veselje.

V zadnjih petih letih pa smo začeli razvijati sedeče smučanje ne le za paraplegike, temveč tudi za osebe s cerebralno paralizo, ki potrebujejo malo drugačen pristop glede na svoje zmožnosti. Smučarsko društvo Albatros in zveza paraplegikov že od leta 2006 organizirata smučarski tabor, kjer imajo možnost poskusiti in se naučiti sedečega smučanja. Vsako leto poteka državno tekmovanje v prilagojenem smučanju, kjer pomerijo moči tudi sedeči smučarji.

Povzeto po diplomskem delu: Smučanje invalidov sedečega tipa (Nika Šuc, 2011)

Odvisno od zmožnosti posameznika, je sedeči smučar na smučišču lahko povsem samostojen, ali pa smuča v tandemu s spremljevalcem. Od tega je odvisna tudi izbira ustrezne opreme.

Samostojno sedeče smučanje

Za samostojno smučanje s sedečo smučko (SitSki) potrebujete ravnotežje in obe roki. Do neke mere lahko samostojno smučajo tudi posamezniki z diagnozo tetrapareze.

Spodnji del telesa je vpet v sedež, ki ima na sedeči smučki enako funkcijo, kot smučarski čevlji pri stoječem smučanju. Ta se mora povsem prilegati smučarju, da je omogočena neposredna kontrola smučke. Glede na višino poškodbe je prilagojena tudi višina naslona. Noge so na novejših modelih smuči pokrčene in varno vpete v ohišje. Pri višjem cenovnem razredu sedečih smuči, je cel spodnji del telesa zaprt v ohišje iz steklenih vlaken. Prednost tega je ohranjanje toplote in zaščita pred udarci pri vožnji med vratci. Ravno zaradi vratc pa so tekmovalni modeli tudi ožji od rekreativnih.

Kako pa krmarimo med drvenjem v dolino? S posebej oblikovanima palicama v rokah, ki imata na koncu majhno smučko – rečemo jim stabilizatorji (outriggers GB ali krückenski DE) in souporabo telesnih gibov, imamo popoln nadzor nad hitrostjo in smerjo. Sedeči smučar je na smučišču povsem samostojen in lahko brez težav uporablja sidra ali sedežnico. Z gondolo je pa nekaj več komplikacij, ampak je iz leta v leto več smučišč, ki so tudi na to pripravljena.

Sedeči smučar lahko brez težav parira stoječim smučarjem na vseh vrstah prog in se z njimi poda tudi na cel sneg. Za to so seveda potrebne izkušnje in pa ustrezno spremstvo. Za smučanje po “celcu” se super obnese Tessier-jev DualSki (z dvema smučkama), zaradi večje površine v stiku s snegom. Dvojni robnik še kako prav pride tudi na bolj ledenih progah, kjer z zgolj eno smučko veliko prej izgubimo kontrolo. Čeprav je DualSki nekoliko lažji za začetnike, to še ne pomeni, da ni za zelo izkušene. Prav nasprotno, saj se DualSki dosti uporablja tudi na svetovnih tekmovanjih. Z dvema smučkama je nekoliko lažje tudi vzdrževati stabilnost med čakanjem na sedežnico ali med vožnjo s sidrom.

Je pa Praschberger iz Avstrije eden največjih proizvajalcev sedečih smuči in njihov tekmovalni model – Bullet, trenutno najlažja sedeča smučka na trgu. V Sloveniji je najbolj razširjen njihov vstopni model imenovan preprosto MonoSki. Praschberger ima na svojih modelih sedečih smuči zelo elegantno rešen sistem vpenjanja za vlečnice s sidri, ki so pri nas še zmeraj precej pogoste. V programu imajo tudi sedečo smučko za otroke – Snowball, ki jo lahko preko ročaja vodite po smučišču ali pa pustite, da vaš otrok smuča sam. Odlična priložnost za tiste s plitkejšim žepom pa je odprodaja sezonske demo opreme po vsaki smučarski sezoni.

Za vse ki nimate ravnotežja, roke vam pa dobro služijo in bi želeli smučati sami, je Tessier razvil Kartski. Smučar sedi v oprijetem sedežu, ki je enak kot na DualSki, a so smuči precej dlje narazen, kar zagotavlja stabilnost. Kontrola nad smučmi se izvaja preko dveh ročajev, ki sta hkrati tudi zavorni ročici. Kartski je primeren zgolj za lažji teren, omogoča pa tudi vožnjo s sedežnico.

Vodeno sedeče smučanje

V Sloveniji najbolje poznana vodena smučka za otroke in odrasle je BiUnique. BiUnique je brez vzmetenja, zaradi česar je sedež zelo nizko pri tleh, kar ima za posledico lažje vodenje po smučišču s strani spremljevalca, hkrati pa omogoča samostojno smučanje tistim z lažjimi motnjami ravotežja. Zaradi širine okvirja nizko pri tleh ni primerna za večje strmine. Naslednjik BiUnique je HOC2 Glide, ki je zaradi vzmetenja že nekoliko višji in ima neprimerno boljši sistem za vožnjo s sedežnico v primerjavi s predhodnikom. Tudi Glide je primeren za otroke in odrasle.

Se je pa HOC2 Glide s svojim višjim sediščem precej približal Tessier-jevemu Piloted Dualski. V bistvu gre za pri samostojnem smučanju omenjeno sedečo smučko DualSki z višjim naslonom in dodanim ročajem. Spremljevalec na klasičnih smučeh sledi sedečemu smučarju in ga preko ročaja vodi po brežini. Ta kombinacija nudi sedečemu smučarju občutek samostojnosti in aktivnega sodelovanja, vodenje pa ne zahteva posebnih znanj in spretnosti. Je pa zaradi večje varnosti priporočljivo krajše šolanje.

Tessier Tandem’Flex je že kot pove ime, tandem. Za razliko od prej omenjenih primerov, spremljevalec tukaj ne stoji na svojih smučeh, ampak z vsako nogo na koncu ene smuči, na katere je pritrjen vzmeten sedež. Za krmiljenje Tandem’Flex-a je potreben 10 dnevni tečaj, je pa možno na tej smučki peljati kogarkoli brez izjeme. Smučajo lahko torej vsi ne glede na zdravstveno stanje.

Edini problem, ki ostaja, so finance. Vsi ti pripomočki so namreč precej specifični in zaradi nizkih količin, izdelani v Evropi ter posledično precej dragi. Idealno bi bilo, če bi se kateri od naših smučarskih centrov odločil in svoji ponudbi dodal nekaj takšne opreme za izposojo. Zraven pa seveda še ustrezno usposobljeno osebje, s čemer bi zagotovo pridobili dodatne domače in tudi tuje goste.

Tekmovalno sedeče smučanje

Spodaj si lahko ogledate zelo informativen video prispevek o sedečem smučanju in z njim povezanimi tekmovalnimi pravili. Slišali boste kar nekaj osebnih vtisov na temo sedečega smučanja in pobliže spoznali za to potrebno opremo…

Sedečemu smučarju prijazna smučišča

Cerkno: Štiri in 6-sedežnica. Rdeča ali modra proga. Če pridete dovolj zgodaj zjutraj na Brdo, je možno parkirati tik ob progi – dostop z vozičkom. Krasne proge! Dovolj široke in ne prestrme tudi za prvo sezono sedečega smučanja.

Mariborsko Pohorje: Areh – Ruška, modra proga s sidri. Če pridete dovolj zgodaj zjutraj, je možno parkirati tik ob progi. Preko povezave je možen dostop do Pisker/Pisker II, kjer je 6 sedežnica in prav tako ni težav za sedečo smučko. Je precej široka rdeča proga, edino en strmi segment zna biti zoprn, ko se popoldne naredijo kupi snega in se pokažejo ledene zaplate…

Rogla: Predvsem Jasa in Mašinžaga sta odlični in žičničarji so zelo prijazni ter vajeni pomagati.

Kranjska Gora: Dolenčev Rut – sedežnica. Rdeča proga. Če pridete dovolj zgodaj zjutraj, je možno parkirati tik ob progi – dostop z vozičkom.

Če kdo ve za ustrezno smučišče, se priporočam. Bom skušal sestaviti neko čim bolj informativno tabelo.

Vtisi udeležencev prve predstavitve sedečega smučanja na Rogli 3.2013:

Urša T.: “V petek, 15.3. sem se polna pričakovanj po petnajstih letih odpravila na Roglo na preizkus smučarske opreme za invalide. Najprej sem preizkusila Tessierjev Dualski in Remi me je dvakrat zapeljal po progi. Kljub mrazu mi je bilo zelo prijetno. Pravi užitek pa sem doživela na Kartski-ju. Ker sem v mladih letih celo trenirala smučanje, sedaj pa zaradi narave moje bolezni nimam ravnotežja in fine motorike, imam pa zelo močne roke, je Kartski kot narejen zame. Sedišče je zelo stabilno, z rokama pa upravljaš smučke in tako smučaš povsem samostojno. Super je bilo, izpolnila se mi je ogromna želja – smučati in komaj čakam, da ponovim izkušnjo!”

Marjan B.: “Po zelo dolgem času (več kot 30 let) sem zopet okusil čar smučanja, zato se vam iskreno zahvaljujem. Do sobotnega smučanja si nisem niti upal pomisliti, da bi zopet drsel po smučišču, sploh pa, da bi se lahko s smučmi peljal s sedežnico. To so bili nepozabni trenutki in jih je težko na kratko opisati. Lahko samo povem, da je krasen občutek, ko sediš na sedežnici visoko nad smučiščem in se neizmerno veseliš ponovnega spusta po urejenem smučišču.

Še enkrat se vam iskreno zahvaljujem za odlično izveden dogodek, kjer smo lahko gibalno ovirani preizkusili različne modele smuči za sedeče smučanje.

Zahvala tudi smučišču Rogla. Upam in hkrati naprošam odgovorne na Rogli, da bodo prisluhnili našim potrebam in morda organizirali izposojo in vodenje smuči za sedeče smučanje.”

Anton T.: “Najprej VELIKA HVALA vsem, ki ste nam omogočili, da smo lahko okusili to radost na snegu. Osebno sem bil izredno navdušen in tuhtam kako priti do takšnih smučk. Izredno sem užival, še posebej zato, ker sem spet bil po 39. letih na smučkah, bilo je noro dobro. Za te občutke se moram zahvaliti tudi ge. Andreji Cesar, ki se je res potrudila. Na koncu sem se že samostojno peljal. Super bi bilo, če bi se dalo smuči tudi najeti, bodisi na Rogli (kar bi bilo najenostavneje) ali pri svojem društvu. Povprašal bom pri mojem društvu, morda pa je širši interes (računam na mlajše člane).